Ustavno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je 4. odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13, ZDR-1), ki ureja vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti, v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva, zato je navedeno določbo ZDR-1 tudi razveljavilo.

Do sedaj je v primerih, ko je delodajalec delavcu vročal odpoved pogodbe o zaposlitvi priporočeno po pošti, lahko prišlo do situacije, da se delavec sploh nikoli ni seznanil z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in je posledično tako tudi zamudil rok za vložitev tožbe, s katero bi lahko izpodbijal odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se je poštna pošiljka, če je delavec v določenem roku ni prevzel, vrnila pošiljatelju torej delodajalcu.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je ocenilo, da poenostavitev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi prekomerno posega v pravico delavca do sodnega varstva zoper odpoved, ki je za delavca lahko življenjskega pomena, zato je bistveno, da se delavec z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi dejansko seznani.

Do sprejetja drugačne zakonske ureditve se bo za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljalo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju, v skladu s katerimi se po izteku roka za dvig odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pošti, pisanje pusti v delavčevem poštnem nabiralniku.

VIR: Odločba ustavnega sodišča št. U-I-200/15-21, Up-936/15-20 z dne 16.03.2017